objavi na
pozareport.si
forum
Kultura

Torek, 29. julij 2008 ob 15:01

Rekordni obisk slovenskega knjižnega sejma?
Na prodaj in ogled je bilo 14.000 knjig, Schwentnerjeva nagrada Slavku Preglu
2008 Pozareport

Odpri galerijo

V Cankarjevem domu se bo danes sklenila 23. izdaja slovenskega knjižnega sejma, na katerem je bilo na ogled in na prodaj 14.000 knjig, med njimi kar 4000 takih, ki so izšle v zadnjem letu. Kakšnih bistvenih novosti sejem v primerjavi z minulimi leti ni prinesel, vseeno pa velja omeniti brezplačen vstop, zaradi katerega organizatorji pričakujejo, da se bo obisk z lanskih 25.000 dvignil na 40.000 obiskovalcev. Novost so tudi vsakokratni nagrajenci sejma, letos je najvišje priznanje na področju založništva, Schwentnerjevo nagrado, prejel Slavko Pregl.
Med odmevnejšimi nagradami, ki so jih podelili na torkovem odprtju sejma, sta še tista za najboljši literarni prvenec, prejela jo je Gabriela Babnik za roman Koža iz Bombaža, in nagrada za mladega prevajalca, ki je šla v roke Nadi Grošelj. Žirijo sta prepričala dva prevoda: Ugrabitev Prozerpine poznoantičnega epika Klavdijana in enciklopedični esej Zgodovina branja Alberta Manguela.
Kot običajno so sejem spremljale številne spremljevalne prireditve. Za širšo javnost so nemara najbolj zanimive Debatne kavarne, strokovnjaki na področju knjige pa so se o svojem poslu izobraževali v sklopu Založniške akademije. Čeprav je bilo na Debatnih kavarnah med obiskovalci pogosto slišati negodovanje, češ, da že leta poslušajo na različne teme govoriti iste ljudi, so bili pogovori povprečno dobro obiskani.

Debate niso imele rdeče niti, gostje so se pogovarjali tako o obveznem izvodu za NUK, blogih, položaju žensk v 21. stoletju, kot tudi o moči papeževe besede, alpinistični literaturi, bralnih navadah nekoč in danes in literarnih kavarnah.
Omeniti velja le nekaj izsledkov: blogi kot sodobni dnevniki, namenjeni kar najširšemu občinstvu, še vedno sprožajo vprašanja o etičnosti nekaterih zapisov. Nadalje, ženske v 21. stoletju še niso dosegle enakopravnosti, o tem med drugim priča tudi podatek, da nasilje nad ženskami v urbanih zahodnih družbah narašča. Bralne navade iz zgodovine se prebujajo: če so nekdaj brali stoje, je to vse bolj običajen položaj tudi danes, ko ljudje berejo na postajah, avtobusih, vlakih.
Založniška akademija je bila v celoti mednarodna. Na njej je organizator Miha Kovač gostil pet predavateljev iz ZDA, Francije, Nemčije in z Nizozemske.
Andre Schiffrin, avtor knjige Posel s knjigami, ki je pravkar izšla v slovenščini, je govoril o vlogi malih založb v času konglomeratov, Angus Phillips je opozoril na nekatere trende v sodobnem založništvu, Steffen Hillebrecth je predstavil tržne raziskave, ki jih nemški knjigarnarji izvajajo med svojimi kupci. Anne Milner je predstavila dejavnosti Centra za knjigo v Parizu.
Adriaan van der Weel se je posvetil mednarodno zelo uspešnemu nizozemskemu založništvu. Udeležence akademije je predvsem presenetil podatek, da Slovenci v primerjavi z Nizozemci berejo dosti več, čeprav so nizozemske knjige cenejše. Zanimivo je tudi, da Nizozemska nima knjižnega sejma, v nasprotju s slovenskimi razmerami pa knjigarno premore skorajda vsak manjši kraj.

Galerija slik

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Košarkar Saša Dončič se ločuje zaradi lepe manekenke Nuše Šenk
Marko Kolbl danes v Rožmarinu slavi rojstni dan, Marko Potrč nima vstopa
Srbske prostitutke za seks s pitbulom kasirajo štiri tisoč evrov
Hčerka Ula prvič pokazala joške, mama Miša Molk pa je imela tremo
Ekskluzivno: Darko Njavro in Nicole Kidman imata hčerkici!
Andreja Škufco je Rusinja Elena zapustila zaradi ljubezni in denarja
Skrivna romanca: manekenka Blagica Tošejeva edina ljubezen?
Ljubica poslanca Pavleta Ruparja fasala pet mesecev zapora, pogojno!
Rekordni obisk slovenskega knjižnega sejma?