objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 25. februar 2008 ob 21:48

Danes dan žalovanja za pokojnim predsednikom Janezom Drnovškom
Odprte žalne knjige, pogreb jutri v Zagorju ob Savi, v ožjem družinskem krogu
2008 Pozareport

Odpri galerijo

V soboto je umrl nekdanji predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek. Po dolgotrajni bolezni je preminil doma, na svojem domu na Zaplani. Pogreb bo jutri, v kraju Kisovec pri Zagorju ob Savi, rojstnem kraju pokojnega predsednika države, v ožjem družinskem in prijateljskem krogu; takšna je bila tudi želja Janeza Drnovška. Na dan pogreba bo žara med 9. in 15. uro v mrliški vežici pokopališča v Zagorju ob Savi.

V predsedniški palači bo tudi danes odprta žalna knjiga, kamor se je mogoče vpisati med 8. in 20. uro. Že v soboto se je v žalno knjigo vpisalo več sto ljudi, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Poleg njih pa še predsedniki nekaterih političnih strank, ljubljanski župan Zoran Janković s člani svoje svetniške liste, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik ter nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger. V nedeljo je pred predsedniško palačo na vpis in zadnji poklon spominu na nekdanjega predsednika republike množica ljudi čakala tudi več ur, zato so odprli tri žalne knjige. Vpisalo se je več tisoč ljudi, med njimi politika Borut Pahor in Jelko Kacin ter načelnik generalštaba slovenske vojske Albin Gutman. Žalne knjige so odprli tudi po vseh občinah v Sloveniji.
Danes je dan žalovanja, državni zbor pa se je zbral na žalni seji. Seje so se udeležili najožji sorodniki pokojnega Drnovška, hči Nana Forte, sin Jaša in sestra Helena Drnovšek. Govornika sta bila France Cukjati in Danilo Türk. Na spletni Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je ustanovil Drnovšek, pa je objavljena njegova zadnjo misel - v svojem sporočilu je ljudi pozval k miru in dobroti.

Biografija izjemnega politika
Nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek je bil dolgoletni premier v času, ko je Slovenija v obdobju tranzicije prešla iz socialističnega v tržno gospodarstvo ter se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato, članstvo v obeh povezavah pa je dočakal kot predsednik države. Poudarjal je, da je Slovenija "zgodba o uspehu".
Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. Po karieri v bančnem sektorju je na volitvah aprila 1989 presenetljivo premagal favoriziranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil še Slovenske krščanske demokrate (SKD), Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS). Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnovšek pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije. Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so bili poleg LDS še ZLSD, SLS+SKD ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).


Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga 22. julija v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave še nadaljevale. Kljub temu se je odločil, da kandidira za predsednika države na predsedniških volitvah leta 2002.
1. decembra tega leta je bil v drugem krogu, v katerem se je pomeril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika republike. "Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo," je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnovšek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa še kot predsednik LDS; svoje članstvo v stranki je zamrznil. Kot predsednik republike je v DZ zaprisegel 22. decembra. Tedaj je dejal, da ob koncu svojega mandata, čez pet let, Slovenijo vidi kot "inkubator idej, stičišče kultur, most sodelovanja in varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi, verskimi, kulturnimi izročili evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga". Kot predsednik republike je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih področij, akademike, znanstvenike, gospodarstvenike in druge predstavnike slovenske družbe. Namen pogovorov je bil v širši javni razpravi osvetliti teme, ki so ključnega pomena za delovanje slovenske države v prihodnosti. Javnosti je konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Sprožil je dobrodelno akcijo in pripravil mirovni načrt za Darfur, a so se pogovori z uporniškimi skupinami končali brez jasne rešitve. Konec januarja 2006 je Drnovšek sporočil, da izstopa iz LDS z namenom, da se posveti Gibanju za razvoj. V začetku februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča. Menil je namreč, da je Kovačič v 13 letih, odkar traja ves proces, veliko pretrpel in na nek način poplačal napako, ki jo je po odločitvi sodišča naredil. 26. junija 2006 je Drnovšek prvič javno povedal, da na predsedniških volitvah leta 2007 ne namerava kandidirati. Kot idejni vodja novega gibanja pa je postal pisec kolumn na spletnih straneh gibanja (podpisan kot Janez D.).
Z vlado premiera Janeza Janše je v letu 2006 vse pogosteje prihajal v nesoglasja. Ta so se še zaostrila, ko vlada sprva ni ugodila njegovi prošnji za dodatna proračunska sredstva. Z namenom, da opozori, da stanje v državi ni dobro, se leta 2007 ni udeležil slovesnosti ob dnevu državnosti. Med drugim je omenil pritisk na zaposlene v javnem sektorju in na nacionalne medije. V tem obdobju je Drnovšek presenečal s posameznimi potezami na zunanjepolitičnem področju; zaradi nekaterih je bil deležen tudi kritik vlade. Oktobra 2006 je ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Mednarodni skupnosti je predstavil pobudo glede ureditve prihodnjega statusa Kosova. Uradni Beograd je po njegovi izjavi o neodvisnosti za Kosovo odpovedal obisk Drnovška v Beogradu in vročil protestno noto. Predsedniške posle je 23. decembra 2007 uradno predal Danilu Türku, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti.
V letih svojega političnega delovanja je sodeloval na mednarodnih srečanjih z udeležbo na najvišji ravni. Za svoje dosežke je prejel več mednarodnih nagrad. Pogosto je bil častni gost in predavatelj na mednarodnih ustanovah in univerzah po svetu. Leta 1994 mu je Univerza v Bostonu podelila častni doktorski naziv, leta 1999 pa tudi Univerza Illinois Wesleyan. Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu mu je leta 2004 podelila častni naziv senator. Je avtor člankov s področja kreditne in monetarne politike ter mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije.


Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli, Bistvo sveta in Pogovori. V začetku leta 2006 je potrdil novico, da ima zunajzakonsko hčerko, za katero je izvedel leto dni prej. Nana Forte je predstavnica mlajše generacije skladateljev. V zakonu pa se mu je rodil sin Jaša.


Türk: Drnovška smo spoštovali in občudovali kot modrega politika
Predsednik države Danilo Türk je ob smrti bivšega predsednika države Janeza Drnovška poslal sožalno pismo. V njem je zapisal, da se je pokojni predsednik v naših srcih zapisal kot resnični voditelj. "Njegovo delo je močno utrdilo ugled Slovenije v svetu," je poudaril predsednik države. Türk je v svojem sporočilu za javnost zapisal, da je globoko pretresen ob vesti, "da nam je huda bolezen iztrgala Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije. Drnovška smo v Sloveniji spoštovali in občudovali kot modrega politika, kot človeka širokih obzorij, kot uspešnega predsednika vlade in predsednika republike ter kot osebnost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v naš skupni napredek in v prizadevanje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije," je poudaril predsednik države. Pojasnil je še, da je pokojnega predsednika države tudi osebno dobro poznal in da mu je bilo veliko čast, da je lahko z njim sodeloval v diplomatski aktivnosti Slovenije ter na posvetovanjih o skupni prihodnosti. "Spomin na njegovo delo mi ostaja kot vzor premišljenosti in tehtnosti," je še zapisal. "V tem žalostnem trenutku želim izreči globoko in iskreno sožalje vsem bližnjim, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa sporočam, da se bom trudil nadaljevati z delom, ki bo vredno dediščine Janeza Drnovška," je sklenil sožalno pismo Türk.

Janša: Kljub zahrbtni bolezni je ohranil življenjski optimizem
Predsednik vlade Janez Janša je ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovška poslal sožalna pisma hčerki, sinu in sestri pokojnega ter jim v imenu vlade in v svojem osebnem imenu izrazil globoko sožalje. Po njegovih besedah ima Drnovšek velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije. Premier je v pismih zapisal, da ima Drnovšek kot dolgoletni predsednik vlade in kasneje države velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije. "Še posebej cenimo njegov prispevek ob vključevanju Slovenije v evro-atlantske povezave. V spominu ga bomo ohranili kot državnika in kot človeka, ki je tudi pri osebnem spopadu z zahrbtno boleznijo ohranil življenjski optimizem, hkrati pa zmogel še veliko moči, da je aktivno zagovarjal solidarnost z ljudmi v stiski tako doma kot v svetu," je zapisal predsednik vlade.
Kardinal Rode: Drnovšek je bil človek iskanja
Na novico o smrti nekdanjega predsednika Janez Drnovška se je za odzval tudi kardinal Franc Rode. Kot je zapisal, gre Drnovšku zahvala za vse, kar je dobrega storil za slovensko državo. "Če smo danes v Evropski Uniji med bolj uspešnimi članicami, je to tudi njegova zasluga," je zapisal Rode. Kardinala na nekdanjega predsednika Drnovška veže veliko spominov. "Ko sem prišel v Ljubljano kot nadškof, mi je dal vedeti, da je čas za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo po evropskih merilih, kar je privedlo do t.i. Vatikanskega sporazuma. S časom so se med nama spletli tudi vzorni človeški odnosi v znamenju medsebojnega spoštovanja in celo prijateljstva. V vseh pogovorih se je pokazal kot človek, ki ga vznemirjajo najgloblja vprašanja človeškega bivanja v svetu," je zapisal Rode. Dodal je še, da je bil Drnovšek "človek iskanja".

Kučan: Bil je pravi človek na pravem mestu
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovška dejal, da je "Janez Drnovšek človek, ki je pisal pomemben del novejše slovenske zgodovine". Ponosen sem na to, da sva del te poti prehodila skupaj, je dejal Kučan. "Iskreno obžalujem, da je v spopadu z zahrbtno boleznijo omagal Janez Drnovšek. Najbrž je naključje, da se je njegov mandat služenju državi iztekel skoraj hkrati, kot se je iztekel njegov mandat služenju človeštvu, ki mu je želel zapustiti svojo življenjsko izkušnjo in svoj življenjski optimizem," je dejal Kučan. Povedal je, da sta bila z Janezom Drnovškom dolgo let sopotnika in sodelavca v času, ki je bil "prelomen za življenje Evropejcev in posebej tudi za nas Slovence. To je bil čas velikih družbenih sprememb in nastajanja slovenske države ter njenega umeščanja v mednarodni prostor. Tudi njegova zasluga je, da smo Slovenci to pot prehodili razmeroma mirno, varno in predvsem uspešno". Drnovšek je bil po Kučanovih besedah svojstven človek in politik, ki je s svojim načinom dela in razumevanjem svojega položaja razgrajeval tradicionalne predstave o politiki. Bil je vztrajen in strpen. Pustil je, da so odločitve dozorele. Vsekakor je bil zelo avtonomna osebnost. "V času, ko je opravljal najodgovornejše dolžnosti v državi, je bil pravi človek na pravem mestu," je poudaril Kučan. Kot je še dejal, je posebej cenil tudi Drnovškova prizadevanja za utrditev institucije predsednika republike, kjer je s svojo moralno integriteto kritično in pošteno presojal razmere v državi in iskal izhode.
Golobič: Drnovšek je bil edinstven lik
Ko se bo čez leta pisala zgodba takratne "polpretekle zgodovine, bo v času med 1989 in 2007 med najbolj izstopajočimi javnimi in političnimi osebnostmi gotovo ime dr. Janeza Drnovška," je ob smrti bivšega predsednika zapisal predsednik Zares in dolgoletni Drnovškov sodelavec Gregor Golobič. Po njegovem je bil Drnovšek edinstven lik, ki mu še dolgo ne bo najti primerjave. Kot je zapisal Golobič, je Slovenija v Drnovškovem obdobju zares postala zgodba o uspehu, "on pa je s trikratno zaporedno zmago na parlamentarnih volitvah in finalno neposredno izvolitvijo za predsednika Slovenije postavil letvico političnega uspeha za vse naslednike praktično nedosegljivo visoko". Pri tem je bil po navedbah Golobiča v principu ves čas sam, "pogosto celo osamljen, v resnici brez znamenitih 'predsednikovih ljudi', neke svoje zasebno-javne mreže, saj je tudi stranko razumel predvsem kot orodje in ne kot smoter". Dandanes še toliko bolj velja poudariti, da se ga tudi v času njegove največje politične moči nihče - ne v medijih, ne v gospodarstvu, ne v politiki - ni bal," je zapisal. Vztrajanje na formi, na strogih pravilih demokratične igre je po Golobičevih navedbah tista poteza njegovega načina doumevanja in prakticiranja oblasti, ki je po javnomnenjskem obratu v zadnjem obdobju očitno pustila najtrajnejši pečat: "V desetletju njegove 'vladavine' se je pri ljudeh nepovratno in nezbrisljivo utrdil občutek in zavest o tem, da so avtonomne osebnosti z lastno pametjo, ki ne rabijo nareka paternalističnega voditelja. In zato takšne poskuse zavračajo." Tudi pri njegovi "večkrat nerazumljeni osebni transformaciji" po pisanju predsednika Zares ni šlo toliko za radikalen preskok - teme, ki so zaznamovale drugo polovico njegovega predsedovanja. Te so ga, kot je zapisal, vznemirjale že veliko prej, in sicer kot za premik poudarka. "Če je bil ta prej na omenjeni formalni plati, se je zdaj osredotočil na vsebino. Vsakdanjo in človeško," je zapisal Golobič. Dodal je še, da bo Drnovšek v naši zavesti ostal zapisan kot najbolj izrazit ne-politik med politiki: "V tem smislu je tudi odšel neporažen - ne zato, ker ni nikoli izgubil nobenih volitev, ampak predvsem zato, ker je vseskozi in vsem ter vsemu navkljub uspel ohraniti svojo avtentično držo."
Pahor: Imeli smo srečo, da smo imeli Janeza Drnovška
Politični opus Janeza Drnovška je bil brez primere v sodobni Sloveniji, je ob smrti bivšega predsednika Janeza Drnovška dejal predsednik SD Borut Pahor. "Mogoče ga je šteti za enega od očetov slovenske države," je prepričan. Kot še meni Pahor, sta Drnovška tudi na položaju predsednika slovenske vlade oblikovala jasna vizija in velika preudarnost. Predsednik SD je prepričan, da je Drnovšek kot drugi predsednik države tej vlogi "vtisnil svojevrsten pečat". Po Pahorjevi oceni je bil Drnovšek med številnimi slovenskimi politiki eden redkih, ki je bil državnik. Pri tem je izpostavil tudi politično vlogo bivšega predsednika še pred demokratičnimi spremembami na prelomu 90. let, ko je bil po volji slovenskih ljudi izvoljen za predsednika predsedstva SFRJ. "Zaradi njegovega izjemnega političnega opusa in zlasti zaradi rezultatov njegovega dela, lahko Slovenci preprosto rečemo, da smo imeli srečo, da smo imeli Janeza Drnovška," je prepričan predsednik SD. Obenem je povedal, da so Socialni demokrati vest o smrti bivšega predsednika države Drnovška sprejeli z veliko žalostjo in prizadetostjo. Ob tem je v imenu SD svojcem Drnovška izrazil globoko sožalje.
Uran: Drnovšek je tudi kristjane kdaj poučil
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je v današnji izjavi ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovška dejal, da je znal Drnovšek poudariti, da človek ne živi samo od kruha, "ampak potrebuje tudi nekaj več, da je potrebno, da se dvigne v svojem spoznanju v višje zavesti. Drnovšek je tudi kristjane kdaj poučil. Zanimivo zame je, da je smrt Drnovška povezana tudi s smrtjo nadškofa Perka, saj sta bila oba tudi v Beogradu," je danes ob robu pogreba za upokojeni beograjskim nadškofom in metropolitom Francem Perkom dejal Uran. "Drnovška je božja previdnost tja postavila v zgodovinsko zelo pomembnem trenutku ob razpadanju Jugoslavije," je dejal Uran. "Ko je bilo treba v tistih zelo težkih razmerah sprejemati odločitve, je v možnostih, ki so bile dane, potegnil prave odločitve," meni še Uran. Kot je poudaril, je bilo "za Slovenijo zelo dragoceno, da je imel pred seboj možnost osamosvajanja. Na poseben način je nanj vplivalo tudi dejstvo, da ga je srečala težka bolezen," je še povedal Uran. "V tistih trenutkih, leta 1999, sem bil jaz povezan z njim, saj sva bila oba operirana, jaz za žolč on za ledvico," se je spomnil Uran. "Takrat so povedali, da ima predsednik raka. Boril se je in pokazal vse svoje možnosti, da bi premagal to bolezen," je še dejal ljubljanski nadškof. S Perkom pa je bil Drnovšek povezan tudi v Sloveniji, je še dodal Uran. "Nekoč smo bili na kosilu, ki ga je on pripravil, in tam smo se pogovarjali o težkih vprašanjih, ki so bila navzoča tako v slovenskem prostoru kot v Evropi," se še spominja Uran. Nadškofu se je v spomin vtisnilo tudi to, da je znal poudariti, da človek ne živi samo od kruha, ampak potrebuje tudi nekaj več, da je potrebno, da se dvigne v svojem spoznanju v višje zavesti. "S tem je dal misliti tudi vsem državljanom in tudi nas kristjane je ob različnih priložnostih malo podučil," je zaključil Uran.
Sožalja in odzivi drugih slovenskih politikov
Predsednik DZ France Cukjati je ob Drnovškovi smrti poudaril, da pokojni državnik sodi med tiste politike, ki so s svojim delom zaznamovali prvo obdobje samostojne Slovenije. Kot je zapisal, se je Drnovšek v zadnjem času zavzemal predvsem za socialno pravičnost pri ljudeh, svoja mednarodna prizadevanja pa je usmeril tudi na reševanje kriz v svetu. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je izpostavil, da je Janez Drnovšek odigral veliko vlogo pri prehodu Slovenije v samostojno in neodvisno državo v času razpadanja bivše države Jugoslavije. "Njegova pogajalska umirjenost in preudarnost sta bili odločilni pri odhodu JLA iz Slovenije. S svojo držo modrega in izkušenega politika ter državnika je pomirjevalno vplival na politično življenje v Sloveniji v zadnjih 15 letih," je zapisal Kavčič. Katarina Kresal je dejala, da je stranko smrt Janeza Drnovška globoko pretresla, saj ni bil le velik državnik, pač pa tudi dolgoletni vodja LDS. Smrt Janeza Drnovška je za slovenski politični prostor velika izguba, je dejal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Po njegovem prepričanju je Drnovšek močno zaznamoval slovenski politični prostor v 90. letih. Kot meni, ga je zaznamovala zmerna politika. "Drnovšek je bil človek, ki je skozi dolgo obdobje svojega življenja vložil izredne napore za skupno dobro svojega naroda in ugled svoje države", je poudaril predsednik NSi Andrej Bajuk. Predsednik SLS Bojan Šrot pa je zapisal, da vsaka bitka prinese zmagovalca, "bitka za lastno življenje pa iz človeka naredi človeka v polnem pomenu besede. Janez Drnovšek je bil zagotovo poseben človek, tudi zaradi teh preizkušanj." Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je poudaril, da je bil Janez Drnovšek zagotovo človek, ki je s svojo razpoznavno osebnostjo in minulim delom močno zaznamoval in vplival na razvoj današnje Slovenije. Vodja nepovezanih poslancev Sašo Peče je izpostavil, da je Drnovšek odigral ključno vlogo slovenske državnosti. "Nenazadnje je bil človek s posebno politično karizmo," je še povedal Peče. Ivo Vajgl, ki je bil Drnovškov svetovalec za zunanjo politiko, je dejal, da si bomo Drnovška zapomnili kot vizionarja. "Z neizmerno energijo in potrpežljivostjo je uspel vedno znova združevati različne politične poglede in stranke, da je nastala sodobna Slovenija, na katero smo danes ponosni," je dejal Vajgl. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji Drnovškov bližnji sodelavec, je Drnovšku izrazil priznanje in občudovanje. "Drnovška je zelo zanimala zunanja politika. Bil je prepričan Evropejec in zagovornik evroatlantske usmeritve Slovenije," je izpostavil Rupel.
Tuji politiki: Bil je prepričan Evropejec
Tuji politiki so v izrazih sožalja ob smrti donedavnega predsednika Slovenije in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška poudarili njegovo zavezanost evropskim vrednotam in ciljem. "Bil je prepričan Evropejec," so si enotni kolegi, s katerimi se je Drnovšek dolga leta srečeval in z njimi sodeloval, predvsem pri vključevanju države v EU in Nato.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prepričan, da bo Drnovšek s svojo zapuščino venomer zasedal najpomembnejše mesto v zgodovini samostojne Slovenije. Drnovšek je po besedah Barrosa odigral "ključno vlogo v pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo, kjer so Slovenci dobili svoje mesto, ki jim pripada v družini evropskih narodov." O pristnem prijateljstvu Drnovška z evropskimi državniki pričajo nekateri čisto osebno obarvani odzivi. "Zelo sem žalosten, ker je po dolgotrajni bolezni umrl moj dober prijatelj Janez," je zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. "Zdaj, ko nas je zapustil, se spominjam številnih trenutkov, v katerih so bili njegovi nasveti in izkušnje ključni," je zapisal Španec Solana. "Dober človek, odločen zagotoviti, da vrednote strpnosti in solidarnosti vselej prevladajo, nas je zapustil." Doajen italijanske politike, predsednik države Giorgio Napolitano je v sožalju aktualnemu slovenskemu kolegu Danilu Türku zapisal, da ga je novica o Drnovškovi smrti hudo pretresla. Napolitano je izpostavil Drnovškove zasluge pri rojstvu Republike Slovenije in posebej poudaril, da je Drnovšek, "veliki protagonist sodobne zgodovine", vodil slovensko vključevanje v Evropsko unijo in atlantske povezave. Pomembno je prispeval tudi h krepitvi vezi med Slovenijo in Italijo. Iz sosednje Avstrije, katere predsednik Heinz Fischer je tačas na uradnem obisku v Afriki, se je oglasil bivši avstrijski premier in zdajšnji vodja poslanske skupine Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Wolfgang Schüssel, ki je "pretresen in globoko prizadet" zaradi Drnovškove smrti. Drnovšek je bil zanj prvovrstni Evropejec. Njemu je v veliki meri moč pripisati tudi zasluge za izjemni gospodarski in kulturni razvoj Slovenije v zadnjih letih. Slovenija je z Drnovškovo smrtjo izgubila "pomembnega človeka in državnika, ki je s svojo vztrajno in daljnovidno politiko ves čas svojega delovanja zaznamoval Slovenijo", je sporočil Schüssel.
Druga soseda, Hrvaška, je Drnovškovi smrti posvetila veliko pozornost. Njen predsednik Stipe Mesić je dejal, da je pokojnik pustil globoko in neizbrisno sled. Bil je tudi eden ključnih akterjev dogajanj v jugovzhodni Evropi v končnici dvajsetega stoletja in dosleden zagovornik miru in sodelovanja ter vključevanja tega celotnega prostora v združeno Evropo. Mesić, ki je v soboto izgubil partnerja na politični sceni in prijatelja, je Drnovška spoznal v času dramatičnega začetka razpada nekdanje Jugoslavije, ko sta bila oba člana predsedstva SFRJ in se brezupno borila, da bi preprečila vojno. Kot premier in predsednik Slovenije je bil dosleden zagovornik izgradnje dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je poudaril 73-letni Mesić. Poleg predsednika je iz Zagreba v Ljubljano prispela tudi sožalna brzojavka premiera Iva Sanaderja. Drnovšek, je zapisal, bo ostal v spominu po nesporni energiji pri ustvarjanju in vodenju svobodne in samostojne Republike Slovenije. Sanader je dodal, da je Drnovšek kot premier in predsednik države prispeval k izgradnji sodobne in evropske Slovenije, ki svojo prihodnost utemeljuje na dobrososedskih odnosih z vsemi državami, tudi s Hrvaško.

Predsednik Republike Makedonije Branko Crvenkovski je Drnovška označil za velikega državnika, predanega razvoju ter blaginji njegove države in državljanov. "Makedonija se ga bo spominjala kot osebnosti, ki je dala vsebinski prispevek k razvoju odnosov med državama," je dodal. Sožalje ob smrti bivšega slovenskega predsednika in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška je izrekel tudi črnogorski predsednik Filip Vujanović, ki je v soboto sožalje poslal slovenskemu predsedniku Danilu Türku. Predsedniku Türku je sožalje poslal tudi bošnjaški član predsedstva BiH Haris Silajdžić. Slednji je med drugim poudaril, da lahko Drnovškova vloga pri osamosvajanju Slovenije, uvajanju večstrankarskega sistema ter velikim korakom na poti članstva v Evropski uniji služi kot primer. "Vsi državljani Bosne in Hercegovine, pa tudi jaz osebno čutimo, da smo izgubili velikega prijatelja BiH," je zapisal Silajdžić in Türka še zaprosil, naj izraze sožalja prenese tudi Drnovškovi družini.
Nekdanji vrhovni poveljnik zveze Nato upokojeni ameriški general Wesley Clark pa je sporočil, da je bil bivši slovenski predsednik Drnovšek pogumen voditelj z vizijo, ki je Sloveniji pomagal vstopiti v moderno Evropo. Nekdanji predsedniški kandidat ZDA, ki letos podpira newyorško senatorko Hillary Clinton, je še zapisal, da je Drnovšek v urad predsednika države in Evropi prinesel velike veščine, razumevanje in vodstvo. "Kot poveljnik zveze Nato konec 90. let sem vedel, da lahko Nato računa na Drnovška, kot na silo razuma in stabilnosti v težavnem območju. Njegov glas za zmernost in napredek bo zelo pogrešan," je ob novici o Drnovškovi smrti sporočil general Clark.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janez Drnovšek Danilo Türk anez Janša france cukjati Blaž Kavčič Milan Kučan zoran janković Zdenka Čebašek-Travnik jože mencinger Borut Pahor Jelko Kacin Albin Gutman Nana Forte Jaša Helena Drnovšek Biografija izjemnega politika Marka Bulca Barbaro Brezigar Kardinal Rode: Drnovšek je bil človek iskanja franc rode Kučan: Bil je pravi človek na pravem mestu Golobič: Drnovšek je bil edinstven lik Gregor Golobič Borut Pahor Uran: Drnovšek je tudi kristjane kdaj poučil Alojz Uran Perka Francem Sožalja in odzivi drugih slovenskih politikov france cukjati Katarina Kresal karl erjavec andrej bajuk bojan šrot Zmago Jelinčič Plemeniti Sašo Peče Ivo vajgl dimitrij rupel Tuji politiki: Bil je prepričan Evropejec Jose Manuel Barroso Javier Solana Giorgio Napolitano Heinz Fischer Wolfgang Schüssel Stipe Mesić Iva Sanaderja Branko Crvenkovski Filip Vujanović Haris Silajdžić Wesley Clark Hillary Clinton

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Danes dan žalovanja za pokojnim predsednikom Janezom Drnovškom