objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Četrtek, 6. november 2008 ob 10:15

Milijardo in pol evrov težki Boško Šrot je pred novinarji skoraj jokal!
Prvi človek Pivovarne Laško bo svoj delež Mercatorja prodal tujcem
2008 Pozareport

Odpri galerijo

Boško Šrot, prvi človek Pivovarne Laško, je na torkovi tiskovni konferenci dramatično napovedal prodajo njihovega deleža v Mercatorju, ki znaša okroglih 48 odstotkov. Mercatorja po Šrotovih besedah Laščani ne prodajajo zaradi finančne krize niti zato, ker bi se ustrašili.
"Mi to delamo, da zavarujemo naš sistem zaradi nezakonitega poseganja državnih organov," je zatrdil Boško Šrot. Odhajajoči vladi Janeza Janše pa nimam "kaj veliko očitati", pravi Šrot, "če odštejemo to leto, ko je ugotovila, da mora najti izhod, da dobi volitve in se je spravila na tajkune in posredno tudi name. Navsezadnje mi je ta vlada prodala Mercator, prodala mi je Pivovarno Laško, posredno tudi Delo in Mag." Boško Šrot, težak menda milijardo in pol evrov, se je pred zbranimi novinarji, ki se jih sicer običajno na debelo izogiba, celo skoraj zjokal; češ, opazil je, da je "postal problem za to Slovenijo. Ni samo Janez Janša obseden z mano, je še kdo drug. Najprej me zmerjajo s tajkunskim kapitalistom, potem sem tranzicijski kapitalist in navsezadnje tudi dinastični kapitalist." Delež Pivovarne Laško in povezane družbe Infond Holdinga v Mercatorju naj bi prodali tujcem na podlagi razpisa, odločilno vlogo pri izbiri kupca pa naj bi imela cena. Boško Šrot je hkrati izjavil, da pa Dela ne bodo prodali, saj "Delo posluje odlično, tudi kazalniki branosti so navzgor."
Kljub pojasnilom in zagotovilom Boška Šrota, za kaj naj bi šlo pri prodaji Mercatorja in da največje časopisne hiše v državi že ne bodo prodali, se pravi razlogi skrivajo drugje. Prvič, Šrot se je znašel v vrtincu globalne finančne krize, ki mu spodjeda temelje privatizacije Pivovarne Laško (naletel je na težave z odplačevanjem enormnih bančnih kreditov in pretokom denarja); drugič, čeprav je Šrot časopisno hišo Delo že dvakrat uspešno vnovčil pri politikih, mu to zdaj – vsaj zaenkrat – ne uspeva več; in tretjič, laščansko-celjska dinastija Šrot je po volitvah tako rekoč odrezana od političnega odločanja.
Tajni načrt Boška in Bojana Šrota, predsednika Slovenske ljudske stranke, da se zrineta v novo vladno koalicijo, je razmeroma hitro propadel. Glavni odbor SLS se je izrekel proti vstopu v Pahorjevo vlado. Bojan Šrot je – do nadaljnjega sicer ostal predsednik stranke, ki je pristala v opoziciji ob veliki Janševi SDS, toda vpliv bratov Šrot na politiko SLS je manjši kot kdaj koli prej. Samo vprašanje časa in načina je, kdaj in kako se bo celjski župan Bojan Šrot, ki za nameček ni bil izvoljen niti za poslanca, dokončno poslovil od vodenja stranke.


Boško Šrot neposrednega kontakta z bodočim predsednikom vlade Borutom Pahorjem nima (čeprav Delo med predvolilno kampanjo Pahorju ni bilo nenaklonjeno), njegov glavni link do vrha Socialnih demokratov ostaja poslanec in župan Radeč Matjaž Han. Pahor se kljub nekaterim govoricam pred dvema tednoma zagotovo ni sestal z bratoma Šrot (čeprav je politična filozofija Bojan Šrota Pahorju precej blizu), Boška Šrota pa je s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem sprla glavna ljubljanska operativka Laščanov, razvpita Andrijana Starina Kosem. Predvsem prek svoje urednice na Slovenskih novicah Patricije Šašek, ki je pred volitvami s članki po njenem naročilu sesuvala Golobiča. Zoper Šrota pa je nastrojen tudi ljubljanski odvetnik Miro Senica, partner predsednice LDS Katarine Kresal. Šrot mu je namreč odpovedal pogodbo, čeprav Senica trdi, da je prav on, ne pa zdajšnji uradni odvetnik Laščanov Stojan Zdolšek, zaslužen za pravno zmago pri prevzemu Pivovarne Union in izgonu belgijskega pivovarskega koncerna Interbrew iz Slovenije. Po naših informacijah se Miro Senica nadeja skorajšnjega maščevanja. Boško Šrot ima dodaten problem, ker Pahor za medijsko dilanje ni zainteresiran, Golobiča pa Delo, takšno kot je, niti ne zanima več toliko. Po eni strani bo Golobič prek vlade in napovedane spremenjene medijske zakonodaje vplival na postavitev novega vodstva RTV Slovenija, po drugi strani pa lahko Delo solidno obvladuje prek nekaterih – njemu izrazito naklonjenih – političnih novinark. Denimo bivše televizijke Tanje Starič in Mete Roglič, ki s časnika Dnevnik prestopa na Delo.

Poleg tega je napol razsuta Delova hiša ostala brez pravega politično-medijskega vpliva. Resnici na ljubo, Laščani res niso imeli sreče s svojimi predsedniki Delovih uprav. Najprej so postavili Tomaža Peroviča, ki se je na Delu izkazal kot popolnoma nesposoben. Njegov glavni projekt, športni časnik As, je propadel že po nekaj tednih. Peroviča na Delo sicer ni potegnil Boško Šrot, ampak njegov predhodnik, tedanji predsednik uprave Pivovarne Laško, Tone Turnšek. Peroviča pa naj bi mu sugeriral takratni predsednik vlade Tone Rop; ena od njegovih bivših vladnih tajnic, Nataša, je namreč sestra Tomaža Peroviča. Sicer pa je bil Perovič menda šele peti po vrsti, ko so Laščani novačili direktorja Dela. Najbolj so si želeli nekdanjega poslovnega direktorja Financ Jurija Giacomellija, ki pa jih je zavrnil. In zanimivo, postavitvi Peroviča za šefa Dela se je čudil celo generalni direktor Pop TV in Kanala A Marijan Jurenec, ki je Peroviča po njegovem debaklu na Delu sicer kmalu spet vzel v službo. Perovič je ponovno postal direktor in odgovorni urednik informativnega programa Pop TV. O razvpitem Danilu Slivniku, ki so ga na stolček predsednika uprave Dela nastavili Laščani na podlagi sugestije predsednika vlade Janeza Janše, je bilo praktično že vse napisano. Slivnik je Janšo najprej izdal, potem so se mu odrekli tudi Laščani. Zdaj je Delo operativno v rokah predsednice nadzornega sveta Andrijane Starina Kosem in predsednika uprave Petra Puhana. ASK je morda brezkompromisna politično-poslovna lobistka in intrigantka, toda dobra menedžerka zagotovo ni. To dokazuje tudi njena dosedanja kariera v nekaterih slovenskih podjetjih (denimo Rog), in nenazadnje aktualno poslovanje Dela. Hkrati pa so močno upadle tudi svojevrstne politične delnice ASK. Njenih groženj, da bo javnosti pokazala SMS sporočila, ki naj bi ji jih pošiljal Janša, ne ceni praktično nihče več. Malo zato, ker je gospa v zadnjih dveh letih izgubila 99 odstotkov svoje kredibilnosti, še največ pa zato, ker Pahor iz Mercatorja ne bo (več) delal politične zgodbe, še najmanj pa želi iz Janše v opoziciji narediti političnega mučenika.
ASK se je z nekaj zadnjimi potezami sicer poskušala prikupiti bodoči vladi. Bojana Budjo, enega od urednikov Slovenskih novic, je nenadoma pripoznala kot nekakšnega janšista in ga hotela vreči iz službe. Toda postopek izredne prekinitve delovnega razmerja je kmalu padel v vodo (v pravnem smislu je imel Budja dobljen primer), za Budjo pa naj bi pri Bošku Šrotu interveniral tudi njegov dolgoletni prijatelj Tone Turnšek. Napol ritolizniška kolumna o Borutu Pahorju, ki jo je pred dvema tednoma v sobotni izdaji Slovenskih novic spisal odgovorni urednik Marjan Bauer (zasebno o Pahorju namreč Bauer govori čisto drugače), pa ni akcija ASK, temveč Bauerjev obupan solistični poskus, da bi prek Pahorja reševal svojo uredniško pozicijo. Menjuje ga namreč ASK (ki mu že nekaj časa išče naslednika), Marjan Bauer pa naivno računa, da bo Pahor namignil Šrotu, naj ga vendarle pusti na uredniškem stolčku.
Če Boško Šrot res verjame, da njegovo Delo posluje odlično, branost pa gre navzgor, je z njim nekaj hudo narobe ali pa možakar totalno blefira. Časopisna hiša Delo pod vodstvom Andrijane Starina Kosem in Petra Puhana namreč posluje precej slabo (pred nekaj tedni so bili prisiljeni ukiniti brezplačnik Total tedna), branost vseh njihovih edicij pa dramatično upada. Časnik Delo – spet kar zadeva branost – tone hitreje kot ostali resni časniki, Mag je padel na 4 do 5 tisoč izvodov prodane naklade, branost pa upada tudi Slovenskim novicam. Spletni portal Delo.si medtem že izgublja boj s konkurenco, denimo s portalom 24ur.com in Zurnal.si. Za nameček medijski strokovnjaki ocenjujejo, da se vpliv tiskanih medijev drastično zmanjšuje; pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2012 naj bi bilo razmerje vpliva na volivce med internetom in časniki že v razmerju tri proti ena, seveda v korist internetnih portalov.
V Mariboru pa je časopisna hiša Večer, ki jo prek povezanih družb prav tako obvladuje Pivovarna Laško, še komaj nad vodo. Naši viri trdijo, da se bo časnik Večer prihodnje leto skoraj zagotovo utapljal v rdečih številkah.
Dejstvo je, da Laščani z medijskimi hišami ne znajo upravljati. In če res želijo samo uspešno prodajati pivo, kot se pridušajo svetovalci Boška Šrota, potem je samo še vprašanje časa, kdaj bodo Laščani Delo prodali nemškemu založniškemu koncernu Waz, katerega obvladujeta dve družini, ena je konzervativnega, druga pa socialdemokratskega pedigreja. Ali pa avstrijski Styrii, napol cerkveni založniški hiši iz bližnjega Gradca.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Boško Šrot Janeza Janše Bojana Šrota Pahorjevo Matjaž Han Gregorjem Golobičem Andrijana Starina Kosem Patricije Šašek miro senica Katarine Kresal stojan zdolšek Tanje Starič Mete Roglič Tomaža Peroviča Tone Turnšek Tone Rop nataša Jurija Giacomellija Marijan Jurenec Danilu Slivniku Petra Puhana Bojana Budjo Marjan Bauer

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Milijardo in pol evrov težki Boško Šrot je pred novinarji skoraj jokal!